Podelitev Prapora Ljubljana

Leto 2014 je posebno leto. Letos namreč obeležujemo 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, eno največjih tragedij, ki se je zgodila v slovenskem prostoru. Začetka vojne se ne praznuje, lahko pa se upravičeno poklonimo in počastimo pogum, odločenost, vztrajnost in domoljubje slovenskih fantov in mož, ki so te vrednote dokazali v veliki vojni od Galicijskih poljan do gorskih bojišč, od Dolomitov preko Soče do grap in gmajn Krasa.
In če kdaj, je danes prav, da se spomnimo, da obujamo in gojimo te vrednote. Vrednote poguma, odločnosti, srčnosti, vztrajnosti in domoljubja  ohranjajo, raziskujejo in obujajo člani ponazoritvenih skupin in seveda vojaki Slovenske vojske. Ob zvokih koračnice Strumno naprej/Regiment po cesti gre v izvedbi Orkestra Slovenske vojske pozdravimo prihod ponazoritvenih skupin iz celotne Slovenije, ki predstavljajo vojaške formacije v katerih so služili Slovenci med prvo svetovno vojno – 87. pešpolk, 2. gorski polk, 5. dragonski regiment in seveda 17. pešpolk iz Ljubljane ter prihod garde Slovenske vojske. Spomin na Slovence, ki so vojsko služili v okviru avstro-ogrske monarhije, ohranja, raziskuje in obuja Zgodovinsko društvo IR 17 iz Ljubljane, ki deluje znotraj Zveze MORiS. Ime IR 17 je okrajšava za 17. pešpolk, katerega matično mesto je bila Ljubljana, naborno območje je bila tedanja dežela Kranjska. Zato se je tudi polk, v katerem se je med moštvom govorilo slovensko, imenoval polk »Kranjskih Janezov«. Ivan Jelšnik, ki je kot poddesetnik avstro-ogrske vojske služil na mednarodni misiji na Kreti leta 1897, je v svojih spominih o zastavi med drugim zapisal: “Ni ga bolj ganljivega trenutka za vojaka, kot ločiti se od svoje zastave, ki je tako rekoč njegovo svetišče; vojaška četa brez zastave je stroj brez gonilne moči. Zastava je vojaku znak božji, znak najvišjega povelja; zato je v zastavi osredotočena vsa vojaška nabožnost in vzvišeni smoter vojaškega stanu. Od leta 2005 spomin na Slovence, Kranjce in Ljubljančane, ki so služili v 17. pešpolku, obuja Zgodovinsko društvo IR 17. Člani društva so tudi sami potomci, vnuki in pravnuki mož in fantov, ki so se bojevali v okviru tega polka. Del njihovih aktivnosti je ponazoritvena dejavnost, da tako domači kot tudi širši mednarodni javnosti prikažejo na obstoj, vlogo in ponos vojaka – Slovenca, pa čeprav se je boril v različnih uniformah na različnih bojiščih pod različnimi zastavami.   Kot uvod v pričetek vseh aktivnosti obeleževanja 100. obletnice začetka prve svetovne vojne v letu 2014, bo  Zveza klubov in društev MORiS, v kateri je tudi Zgodovinsko društvo IR 17, slovesno predala repliko zgodovinskega bojnega prapora IR 17, ki je natančno izdelan po izvirniku, kateri pa se je žal izgubil pred skoraj 100 leti. B: Da bo postopek predaje čim bolj avtentičen in s skladen s tedanjimi predpisi, navodili in tradicijami, bo po predaji msgr. dr. Jože Plut prapor tudi blagoslovil. Prapor se bo vrnil v postroj ob zvokih koračnice »Ponosni nase«, ki jo bo izvedel Orkester Slovenske vojske. Koračnica je tudi himna Slovenske vojske. Danes pogosto govorimo o krizi vrednot in tudi o pomanjkanju domoljubja in narodne zavesti, narodnega ponosa. Pogum, odločenost, vztrajnost in domoljubje so bile vrednote, ki so zaznamovale slovenske fante in može od prve in preko druge svetovne vojne do vojne za neodvisnost in samostojnost Republike Slovenije. Upravičeno smo nanje ponosni. In to so vrednote, ki ne le zaznamujejo našo, Slovensko vojsko, ampak naj bi zaznamovale slehernega od nas. Le z jasnimi osebnimi vrednotami bomo lahko resnično ponosni nase, na svoj narod, na svoj in naš danes ter svoj in naš jutri. Iskrena hvala Orkestru Slovenske vojske in Gardi Slovenske vojske. Zahvala gre tudi ponazoritvenim skupinam iz celotne Slovenije in vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi današnje slovesnosti. Zahvaljujemo se tudi  vam, vsem navzočim, ker ste z nami oblikovali ta slovesen dogodek in ker ste pomagali graditi ponosen most med generacijami za bolj pogumen, odločen in ponosen jutri.